SončnicaMed zaključevanjem prenove spletnih strani sem po dolgem času ponovno prebral zapise, ki jih je pisala naša urednica. Zadnji med njimi je bil star nekaj več kot leto dni. Kar zmrazilo me je ko sem ga prebral. V njem je omenjala človeka, ki ji je bil blizu in na čigar pogrebu je bila.

Danes pa nje ni več. Ko je pisala zapis se je že zavedala, da bo v kratkem odšla. Toda z vso silo in žarom, ki ju je premogla je delala tudi v založbi in iskala najboljše knjige za vse nas.

Danes in te dni sedim pred računalnikom in prebiram njene zapiske in pripombe na knjige, ki jih je prebrala in jih izbrala, da bi jih naše zveste bralke in bralci dobili v roke. Brez kompromisa je prebrala prav vsako knjigo pod katero se je podpisala. Ni verjela visokoletečim marketinškim besedam, ki so jih polni vsi agentje. Ko je odkrila dobro avotico je prebrala več njenih serij in v vsaki več knjig. Le tako je bila sigurna v to, da boste lahko dobile v roke le najboljše.

Za sabo pa je pustila toliko izbranih knjig, da bomo lahko še nekaj časa izdajali dobre knjige. Pa tudi visoke standarde kaj je to dobro komercialno leposlovje. Tako v skupini kriminalk, ki ga je še posebej rada prebirala, kot v skupini romantike ter tudi socialno oz. družbeno naravnane knjige.

Gordana pa ni bila le zelo dobra urednica. Bila je tudi človek z veliko začetnico in priajtelj, ki je znal poslušat in tudi slišat. Pa tudi pomagati. Vse svoje kratko življenje se je razdajala in skrbela za vse okoli sebe. Tudi zato jo vsi njeni prijatelji in bližnji zelo pogrešamo. Toda vemo kaj bi si želela in kaj od nas pričakovala. Zato smo odločenim, da nadaljujemo po njeni poti. Poti, ki jo je v založbi začrtala leta 2011 ko je prevzela vajeti. Poti, ki jo je med nami začrtala nekaj let prej ko smo jo spoznali. Pot, ki je za ljudi njenega kova edina prava.

Hvala ti, da si bila in nam dovolila, da smo bili del tvojega življenja.